APDEJT.si

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je sprejela predlog zakona o fiskalizaciji finančnih transakcij, ki ga je predložilo Federalno ministrstvo za finance. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja, prvih šest mesecev pa bi se izvajal testno. Predlog zakona je bil poslan v parlamentarno proceduro.

Po sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN o načrtu za Gazo so se pojavila različna mnenja. Prebivalci Gaze so izrazili mešana stališča, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanyahu pozval k izgonu Hamasa iz regije. Palestinska oblast je pozdravila resolucijo, Hamas pa je izrazil opozorila. Poročali so tudi o tem, kako resolucija ZN ustvarja nov tuji 'mandat' nad Palestinci.

Sundar Pichai, izvršni direktor Googla in podjetja Alphabet, je v intervjuju za BBC opozoril, da bi morebitni pok balona umetne inteligence (AI) prizadel vsa podjetja. Pichai je izpostavil 'iracionalnost' trenutnega investicijskega razcveta v AI in ga primerjal s prekomernimi vlaganji v času dot.com ere. Poudaril je tudi, da velika poraba energije za razvoj AI modelov negativno vpliva na Googlove okoljske cilje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Požar v nebotičniku Vjesnika v Zagrebu, ki je izbruhnil v ponedeljek pozno zvečer, še vedno gori, gašenje pa bo po napovedih trajalo ves dan. Padajo deli pročelja. Obstaja vse več indicev, da je do požara prišlo zaradi električnih instalacij. Gasilci so se po prejemu obvestila o požaru nemudoma odpravili na vrh zgradbe.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Predstavniški dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine bo na nujni seji obravnaval predlog zakona o proračunu institucij BiH in mednarodnih obveznosti za leto 2025. Predlog je soglasno sprejelo Predsedstvo BiH 11. novembra. Obstaja veliko vprašanje, ali bo proračun sprejet.

Samsung Electronics je nakazal, da je odprt za dodajanje nove proizvodne linije čipov, da bi zadostil povpraševanju po tehnologiji, ki poganja umetno inteligenco. Podjetje je v nedeljo, 16. novembra, objavilo izjavo v zvezi s tem.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Tesla je po poročanju Wall Street Journala od svojih dobaviteljev zahtevala, da pri proizvodnji avtomobilov v Združenih državah Amerike izključijo komponente, izdelane na Kitajskem. Tesla in njeni dobavitelji so že zamenjali nekatere kitajske dele s komponentami, izdelanimi drugje, za avtomobile, izdelane v ZDA.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Francoska vlada je po tem, ko je že prijavila podjetje Shein, tožilstvu prijavila še šest spletnih platform zaradi prodaje nedovoljenih izdelkov, vključno z nevarnimi predmeti in izdelki, ki promovirajo pornografijo z mladoletniki. Med prijavljenimi so tudi AliExpress in Temu.

V kraju Carlos Spegazzini v občini Ezeiza v Argentini je v petek prišlo do eksplozije v kemični tovarni, ki je povzročila močan požar. Direktor argentinske Zvezne agencije za nujne primere, Santiago Hardie, je za CNN povedal, da je do eksplozije prišlo v kemični tovarni. Po poročilih naj bi bilo okoli 20 ljudi ranjenih.

Nevladna organizacija Oil Change International je objavila poročilo, ki razkriva, da je 25 držav oskrbovalo Izrael z nafto med vojno v Gazi, pri čemer so muslimanske države zagotovile 70 odstotkov pošiljk. Poročilo navaja, da je bilo Izraelu v tem obdobju dobavljenih 21,2 milijona ton nafte. Organizacija kritizira sistem fosilnih goriv, češ da "spodbuja genocid" in prispeva k poslabšanju podnebne krize, ter poudarja, da so države dobaviteljice delovale zavedajoč se dogajanja.